Apostolska dela

13 V antiohíjski občini so bili naslednji preroki in učitelji:+ Bárnaba, Símeon, ki so ga klicali Níger, Lukij iz Ciréne, Manaén, ki se je šolal skupaj z okrožnim oblastnikom* Heródom, in Savel. 2 Ko so opravljali* službo Jehovu* in se postili, je sveti duh rekel: »Bárnaba in Savla+ določite za delo, za katero sem ju izbral.«+ 3 Potem ko so se postili in molili, so na Bárnaba in Savla položili roke* in ju poslali na pot.

4 Tako sta Bárnaba in Savel, ki sta bila poslana po svetem duhu, odšla v Selevkíjo, od tam pa odplula na Ciper. 5 Ko sta prišla v Salamíno, sta začela po judovskih sinagogah oznanjati Božjo besedo. Za pomočnika sta s seboj vzela Janeza.+

6 Prepotovali so ves otok in prišli do Páfosa. Tam so naleteli na nekega Juda z imenom Barjezus, ki je bil čarovnik in lažni prerok. 7 Barjezus je delal za prokonzula* Sergija Pavla, ki je bil pameten človek. Sergij Pavel je Bárnaba in Savla poklical k sebi, ker si je močno želel slišati Božjo besedo. 8 Toda tisti čarovnik, ki se je imenoval tudi Elíma (kar pomeni »čarovnik«), jima je začel nasprotovati in je skušal prokonzula odvrniti od tega, da bi sprejel vero. 9 Takrat se je Savel, ki mu je ime tudi Pavel, napolnil s svetim duhom in mu pogledal naravnost v oči. 10 Rekel mu je: »O ti goljuf in hudobnež najslabše vrste, ti Hudičev sin,+ ti sovražnik pravičnosti! Ali ne boš že enkrat nehal izkrivljati Jehovovih* pravih naukov? 11 Glej, Jehova* te bo kaznoval in boš oslepel. Nekaj časa ne boš videl sončne svetlobe.« In v trenutku je vse videl zelo megleno in temno. Taval je naokoli in skušal najti koga, da bi ga vodil za roko. 12 Ko je prokonzul videl, kaj se je zgodilo, je začel verovati, saj ga je osupnilo to, kar je izvedel o Jehovu*.

13 Nato je Pavel s svojima sodelavcema odplul iz Páfosa in prispel v Pergo v Pamfíliji, toda Janez+ ju je tam zapustil in se vrnil v Jeruzalem.+ 14 Pavel in Bárnaba pa sta se iz Perge odpravila naprej in prišla v Antiohíjo v Pizídiji. Tam sta na šábat* šla v sinagogo+ in sedla. 15 Po javnem branju Zakonika*+ in Preroških spisov so jima predstojniki sinagoge sporočili: »Brata, če imata za nas kakšno spodbudno besedo, jo povejta.« 16 Pavel je vstal, pomignil z roko in rekel:

»Izraelci in drugi, ki častite* Boga, poslušajte! 17 Bog tega ljudstva, Izraela, je izbral naše praočete. Ko so kot tujci živeli v egiptovski deželi, je iz njih naredil mogočen narod in jih od tam odpeljal z veliko močjo*.+ 18 Kakih 40 let jih je potrpežljivo prenašal v pustinji.+ 19 Potem ko je uničil sedem narodov v kánaanski deželi, je njihovo deželo dodelil našim prednikom v dediščino.+ 20 Vse to se je zgodilo v kakih 450 letih.

Zatem jim je dal sodnike, da so jih vodili, dokler ni prišel prerok Samuel.+ 21 Nato pa so zahtevali kralja+ in Bog jim je za kralja dal Kiševega sina Savla iz Benjaminovega rodu,+ ki jim je vladal 40 let. 22 Potem ko ga je umaknil, jim je za kralja postavil Davida,+ o katerem je pričal: ‚Našel sem Davida, Jésejevega+ sina, človeka, ki je po volji mojemu srcu.+ On bo naredil vse, kar želim.‘ 23 Bog je, tako kot je obljubil, iz potomstva tega človeka dal Izraelu rešitelja, Jezusa.+ 24 Še pred njegovim prihodom je Janez vsemu izraelskemu ljudstvu javno oznanjal, da se morajo krstiti v znak kesanja.+ 25 Ko pa je Janez končeval svoje delo, je govoril: ‚Kaj mislite, kdo sem jaz? Jaz nisem tisti, ki ga pričakujete. Toda poglejte, za menoj prihaja nekdo, ki mu jaz nisem vreden odvezati sandal.‘+

26 Bratje, Abrahamovi potomci in drugi, ki častite* Boga, nam je bilo poslano sporočilo o naši rešitvi.+ 27 Jeruzalemčani in njihovi voditelji tega rešitelja niso sprejeli, vseeno pa so s svojo sodbo izpolnili to, kar piše v Preroških spisih,+ ki se na glas berejo vsak šábat*. 28 In čeprav niso našli nič, zaradi česar bi si zaslužil smrt,+ so od Piláta zahtevali, naj ga da usmrtiti.+ 29 Potem ko so izpolnili vse, kar je bilo o njem napisano, so ga sneli s kola* in položili v grob.+ 30 Toda Bog ga je obudil od mrtvih+ 31 in nato se je veliko dni prikazoval učencem, ki so šli z njim iz Galileje v Jeruzalem. Oni zdaj pričujejo o njem ljudstvu.+

32 Tako vam oznanjava dobro novico o obljubi, dani našim praočetom. 33 Bog je to obljubo v celoti izpolnil nam, njihovim otrokom, tako da je obudil Jezusa,+ kot piše v drugem psalmu: ‚Ti si moj sin, danes sem postal tvoj oče.‘+ 34 Obudil ga je od mrtvih in nikoli več ne bo podvržen trohljivosti. To je napovedal tako: ‚Izpolnil vam bom zanesljivo obljubo o vdani ljubezni, ki sem jo dal Davidu.‘+ 35 Tudi v nekem drugem psalmu pravi: ‚Ne boš dovolil, da bi tvoj vdani služabnik začel trohneti.‘+ 36 David je v svojem življenju služil Bogu*, potem pa je zaspal v smrt, bil pokopan k svojim prednikom in je strohnel.+ 37 Tisti, ki ga je Bog obudil, pa ni začel trohneti.+

38 Bratje, oznanjava vam, da je samo po njem možno odpuščanje grehov+ 39 in da je po njem vsak, ki veruje vanj, razglašen za nedolžnega glede vseh stvari, za katere po Mojzesovem Zakoniku* niste mogli biti razglašeni za nedolžne.+ 40 Zato pazite, da vas ne bo doletelo to, kar je rečeno v Preroških spisih: 41 ‚Poglejte to, vi zaničevalci! V vaših dneh opravljam delo, ki mu nikoli ne boste verjeli, pa četudi bi vam kdo o njem podrobno pripovedoval. Čudili se boste temu in umrli.‘«+

42 Ko sta odhajala, so ju ljudje prosili, naj o tem govorita še naslednji šábat*. 43 Po shodu v sinagogi so mnogi Judje in spreobrnjenci, ki so častili Boga, šli za Pavlom in Bárnabom, onadva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj ostanejo vredni Božje nezaslužene dobrote.+

44 Naslednji šábat* se je skoraj vse mesto zbralo, da bi prisluhnilo Jehovovi* besedi. 45 Ko pa so Judje videli, kako veliko ljudi se je zbralo, so postali zelo ljubosumni in so začeli z žaljivim govorjenjem nasprotovati temu, kar je Pavel govoril.+ 46 Pavel in Bárnaba sta jim potem pogumno rekla: »Božja beseda se je morala najprej povedati vam.+ Ker pa jo vi zavračate in se nimate za vredne večnega življenja, jo bomo zdaj oznanjali ljudem iz drugih narodov.+ 47 Jehova* nam je namreč zapovedal naslednje: ‚Postavil sem te za luč narodom, da boš ponesel rešitev do skrajnih koncev zemlje.‘«+

48 Ko so to slišali ljudje iz drugih narodov, so se začeli veseliti in slaviti Jehovovo* besedo. In vsi, ki so bili v srcu pripravljeni sprejeti resnico, ki vodi v večno življenje,* so začeli verovati. 49 Poleg tega se je Jehovova* beseda širila po vsej deželi. 50 Toda Judje so naščuvali ugledne verne meščanke in pomembne meščane, da so sprožili preganjanje+ proti Pavlu in Bárnabu ter ju izgnali iz mesta. 51 Zato sta otresla prah s svojih nog* in odšla v Ikónij.+ 52 Učenci pa so bili polni veselja+ in svetega duha.