Izaija
40 »Tolažite, tolažite moje ljudstvo,« govori vaš Bog.+
2 »Govorite Jeruzalemu tolažilne besede*
in mu objavite, da je njegovega prisilnega dela konec,
da je njegov greh poplačan.+
Iz moje, Jehovove roke je prejel polno* kazen za vse svoje grehe.«+
3 V pustinji nekdo vpije:
Našemu Bogu poravnajte cesto+ skozi puščavo.+
4 Vsaka dolina naj se dvigne,
vsaka gora in vsak hrib pa naj se znižata.
Luknjasta tla naj se zgladijo,
neravna tla naj se spremenijo v ravnino.+
6 Poslušaj! Nekdo govori: »Oznani!«
Drugi pa vpraša: »Kaj naj oznanim?«
»Vsi ljudje so kakor trava.
Vsa njihova vdana ljubezen je kakor cvet na polju.+
Res, ljudje niso nič drugega kakor trava.
Močno povzdigni svoj glas,
ti, ki prinašaš dobro novico Jeruzalemu.
Povzdigni ga, ne boj se.
Judovim mestom razglasi: »Tukaj je vaš Bog!«+
Pri sebi ima nagrado, ki jo bo dal,
pri sebi ima plačilo, ki ga bo podelil.+
11 Kakor pastir bo skrbel za* svojo čredo.+
Zbiral bo jagnjeta
in jih nosil v svojem naročju.
Tiste, ki imajo mladiče, bo nežno vodil.+
Kdo je z merico zajel zemeljski prah?+
Kdo je stehtal gore
in s tehtnico določil težo hribov?
13 Kdo je izmeril* Jehovovega duha?
Kdo mu lahko svetuje in ga o čemer koli pouči?+
14 S kom se je posvetoval, da bi si pridobil sposobnost razumevanja?
Kdo ga uči o tem, kaj je pravično,
in kdo mu pomaga do spoznanja?
Kdo mu odkriva, kaj je prava razumnost*?+
Otoke dviguje kakor droben prah.
16 Niti Libanon nima dovolj drv za ogenj,
njegovih živali ni dovolj za žgalno daritev.
17 Vsi narodi so pred njim, kakor da ne bi obstajali,+
zanj so kakor nič, kakor nekaj, kar nima vrednosti.+
18 S kom lahko primerjate Boga?+
S kakšno podobo ga lahko predstavite?+
20 Kdo drug pa za izdelavo malika izbere drevo,+
drevo, ki ni gnilo,
in poišče spretnega rokodelca,
da mu naredi izrezljano podobo, ki se ne bo prevrnila.+
21 Ali ne veste?
Ali niste slišali?
Ali se vam ne govori že od začetka?
Ali ne razumete dokazov, ki obstajajo že vse od takrat, ko so bili postavljeni temelji zemlje?+
Nebo razprostira kakor tančico,
razpenja ga kakor šotor za prebivanje.+
24 Ravnokar so bili zasajeni,
ravnokar so bili posejani,
njihovo steblo se še ni dobro ukoreninilo v zemlji,
ko je že nekdo pihnil vanje in so se posušili,
veter jih je odnesel kakor slamo.+
25 »S kom me lahko primerjate, kdo mi je enak?« govori Sveti.
26 »Poglejte navzgor in se zazrite v nebo.
Kdo je ustvaril vse te zvezde?+
Jaz, ki jih vodim kakor vojsko in jih imam vse preštete,
vse jih kličem po imenu.+
27 Jakob, zakaj praviš, Izrael, zakaj govoriš
‚Jehova ne vidi, kaj se mi dogaja v življenju,
Bog se ne meni za krivice, ki jih doživljam‘?+
28 Ali ne veš? Ali nisi slišal?
Jaz, Jehova, ki sem ustvaril vse, kar je na zemlji, sem večni Bog.+
Nikoli se ne utrudim in nikoli ne izgubim moči.+
Moja modrost* je nedoumljiva*.+
30 Celo dečki se utrudijo in izgubijo moč,
celo fantje se spotaknejo in padejo,
31 toda tisti, ki sem jim vir upanja jaz, Jehova, dobivajo novo moč.
Dvigajo se, kakor bi imeli orlje peruti.+
Tečejo, pa ne izgubijo moči,
hodijo, pa se ne utrudijo.«+