Prvo pismo Korinčanom
10 Bratje, hočem, da veste, da so bili vsi naši predniki pod oblakom+ in da so šli skozi morje;+ 2 da so bili, ko jih je Mojzes vodil, vsi krščeni z oblakom in morjem; 3 da so vsi jedli isto duhovno hrano;+ 4 in da so vsi pili isto duhovno pijačo.+ Pili so iz duhovne skale, ki jih je spremljala, in ta skala je predstavljala* Kristusa.+ 5 Kljub temu Bog z večino od njih ni bil zadovoljen. To se vidi iz tega, da so pomrli v pustinji.+
6 Ti dogodki so svarilni zgledi za nas, da si ne bi želeli delati tega, kar je slabo, kakor so to želeli delati oni.+ 7 Niti ne postanite malikovalci, kakor so to postali nekateri od njih. V Svetih spisih namreč o njih piše: »Sedli so, da bi jedli in pili, nato pa so vstali in se zabavali.«+ 8 Prav tako ne zagrešimo spolne nemorale*, kakor so to storili nekateri od njih, zaradi česar jih je v enem dnevu umrlo 23.000.+ 9 Niti ne preizkušajmo Jehova*,+ kakor so ga preizkušali nekateri od njih, zaradi česar so jih pomorile kače.+ 10 Niti ne godrnjajte, kakor so godrnjali+ nekateri od njih, zaradi česar jih je pomoril pokončevalec.+ 11 Ti dogodki so svarilni zgledi. Napisani so bili za nas,+ ki živimo v času konca te stvarnosti.
12 Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.+ 13 Do zdaj vas ni doletela še nobena preizkušnja*, ki ne bi bila običajna za ljudi.+ Ker pa je Bog zvest, ne bo dovolil, da bi bili preizkušeni bolj, kot lahko prenesete,+ ampak bo poskrbel tudi za izhod iz preizkušnje, tako da jo boste lahko zdržali.+
14 Zato, moji dragi prijatelji, bežite od malikovanja.+ 15 Govorim vam kakor preudarnim ljudem. Sami presodite, ali govorim resnico ali ne. 16 Ali takrat, ko pijemo kelih zahvaljevanja, za katerega se zahvaljujemo v molitvi,* nimamo deleža pri Kristusovi krvi?+ Ali takrat, ko jemo kruh, ki ga lomimo, nimamo deleža pri Kristusovem telesu?+ 17 Ker je kruh eden, smo mi, čeprav nas je mnogo, eno telo,+ ker vsi jemo ta isti kruh.
18 Poglejte Izraelce*: ali tisti, ki jedo žrtve, ne sodelujejo tudi pri čaščenju Boga pri oltarju?+ 19 Kaj torej želim reči? Da je meso, žrtvovano maliku, kaj več kot samo meso? Ali pa da je malik kaj več kot samo malik? 20 Ne. Hočem reči, da drugi narodi to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom, ne Bogu.+ Jaz pa nočem, da bi vi imeli kaj skupnega z demoni.+ 21 Ne morete piti iz Jehovovega* keliha in iz keliha demonov, ne morete jesti pri »Jehovovi* mizi«+ in pri mizi demonov. 22 Ali hočemo »v Jehovu* vzbujati ljubosumnost«?+ Ali mislite, da smo močnejši od njega?
23 Vse je dovoljeno, toda ni vse koristno. Vse je dovoljeno, toda ni vse spodbudno.+ 24 Naj si nihče ne prizadeva za svojo korist, ampak za korist drugih.+
25 Vse, kar prodajajo na mesni tržnici, jejte. Ni treba, da kar koli sprašujete, da bi pomirili svojo vest, 26 saj »je zemlja in vse, kar je na njej, Jehovovo*«.+ 27 Če vas kdo od nevernikov povabi na kak obrok in vi želite sprejeti povabilo, jejte vse, kar vam ponudi. Ni treba, da kar koli sprašujete, da bi pomirili svojo vest. 28 Če pa bi vam kdo rekel »To meso je bilo žrtvovano malikom«, ga ne jejte, in to zaradi tistega, ki vam je to povedal, in zaradi vesti.+ 29 Z vestjo pa ne mislim vaše vesti, ampak vest drugega. Res je, da se lahko sam odločim, kaj bom naredil, toda tega nočem narediti, da me ne bi obsojala vest drugega.+ 30 Pa tudi če bi jedel in se ob tem Bogu še zahvaljeval,+ ali bi bilo prav, da bi to delal, če bi s tem druge navajal, da me kritizirajo?
31 Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.+ 32 Pazite, da ne boste v spotiko niti Judom, niti Grkom, niti Božji občini.+ 33 Tudi jaz skušam vsem ljudem v vsem ugajati. Ne prizadevam si namreč za lastno korist,+ ampak za korist mnogih, da bi se lahko rešili.+