Evangelij po Mateju

22 Jezus jih je spet učil s ponazoritvami. Rekel je: 2 »Nebeško Kraljestvo je podobno kralju, ki je svojemu sinu pripravil svatbo.+ 3 Svojim sužnjem je naročil, naj pokličejo vse, ki so bili povabljeni na svatbo, toda povabljenci niso hoteli priti.+ 4 Nato je poslal še druge sužnje in jim rekel: ‚Povabljencem povejte: »Pripravil sem pojedino, moji biki in najboljše* živali so zaklani in vse je pripravljeno. Pridite na svatbo.«‘ 5 Toda oni se za to niso zmenili. Nekateri so se vrnili na svoje polje, drugi k svojemu poslu,+ 6 ostali pa so zgrabili njegove sužnje ter jih pretepli in pobili.

7 Kralj se je razjezil in poslal svoje vojake, da so pobili morilce, njihovo mesto pa sežgali.+ 8 Nato je sužnjem rekel: ‚Svatba je že pripravljena, toda povabljenci je niso bili vredni.+ 9 Zato pojdite na ceste, ki peljejo iz mesta, in povabite na svatbo vsakega, ki ga najdete.‘+ 10 Sužnji so torej šli ven na ceste in zbrali vse, ki so jih našli, tako hudobne kot dobre. Na koncu je bila svatbena dvorana polna gostov.

11 Ko je kralj prišel goste pogledat, je zagledal nekoga, ki ni bil oblečen v svatovsko obleko. 12 Zato ga je vprašal: ‚Prijatelj, kako si prišel noter, ko pa nisi oblečen v svatovsko obleko?‘ Toda ta je ostal brez besed. 13 Kralj je nato svojim služabnikom rekel: ‚Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite ven v temo. Tam bo jokal in škripal z zobmi.‘

14 Mnogo je namreč povabljenih, toda le malo izbranih.«

15 Farizeji so nato odšli in se posvetovali, kako bi Jezusa navedli, da bi rekel kaj napačnega.+ 16 Zato so k njemu poslali svoje učence in pripadnike Heródove stranke+ ter jim naročili, naj mu rečejo: »Učitelj, vemo, da vedno govoriš resnico, da učiš resnico o Bogu in da ne iščeš odobravanja pri ljudeh, ker ne gledaš, kdo je kdo. 17 Povej nam torej, kaj meniš: Ali je dovoljeno* plačevati cesarju davek na osebo ali ni?« 18 Toda Jezus je vedel, da imajo hudobne namene, zato je rekel: »Zakaj me preizkušate, hinavci? 19 Pokažite mi davčni kovanec.« Prinesli so mu denarij*. 20 Vprašal jih je: »Čigava podoba in napis sta to?« 21 Odgovorili so mu: »Cesarjeva.« Nato jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.«+ 22 Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.

23 Tisti dan so k Jezusu prišli saduceji, ki ne verjamejo v vstajenje,+ in ga vprašali:+ 24 »Učitelj, Mojzes je rekel: ‚Če kdo umre brez otrok, se mora z njegovo ženo poročiti njegov brat in tako svojemu bratu priskrbeti potomstvo.‘+ 25 Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl. In ker ni imel potomcev, je ženo zapustil svojemu bratu. 26 Tako se je zgodilo tudi z drugim in tretjim, vse do sedmega. 27 Nazadnje je umrla še žena. 28 Komu od teh sedmih bo torej postala žena ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli za ženo.«

29 Jezus jim je odgovoril: »Motite se, ker ne poznate Svetih spisov niti ne veste, kako deluje Božja moč.+ 30 Ob vstajenju se namreč ne bodo poročali, ampak bodo kakor angeli v nebesih.+ 31 Brali ste o vstajenju mrtvih. Ali niste prebrali, kaj vam je rekel Bog? Rekel je: 32 ‚Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.‘+ On ni Bog mrtvih, ampak živih.«+ 33 Ko pa so množice to slišale, so bile osuple nad tem, kar je učil.+

34 Ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali* in šli do Jezusa. 35 Eden od njih, ki je bil poznavalec Zakonika*, ga je hotel preizkusiti, zato ga je vprašal: 36 »Učitelj, katera zapoved v Zakoniku* je najpomembnejša?«+ 37 Jezus mu je odgovoril: »‚Ljubi svojega Boga Jehova* z vsem svojim srcem, vso svojo dušo* in vsem svojim umom.‘+ 38 To je najpomembnejša in prva zapoved. 39 Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe.‘+ 40 Ti dve zapovedi sta temelj celotnega Zakonika* in Preroških spisov.«+

41 Jezus je zbrane farizeje vprašal:+ 42 »Kaj menite o Kristusu? Čigav potomec je?« Odgovorili so mu: »Davidov.«+ 43 Vprašal jih je še: »Kako torej, da ga David po navdihnjenju+ imenuje Gospod, ko pravi 44 ‚Jehova* je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge.«‘?+ 45 Če mu torej David pravi Gospod, kako je potem lahko Kristus njegov potomec?«+ 46 Nihče mu ni mogel odgovoriti besede, niti si ga od tega dne nihče ni upal več nič vprašati.