»Vaše srce naj se ne vznemirja«
»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte!« JANEZ 14:1, JP
1. Zakaj so bile Jezusove besede v Janezovem evangeliju 14:1 tako primerne?
NISAN je, 33. leto našega štetja. Sonce je ravnokar zašlo nad Jeruzalemom, v zgornji izbi nekega jeruzalemskega doma se je zbrala skupinica ljudi. Njihov voditelj se poslavlja od njih in ob slovesu jim še zadnjikrat svetuje in jih spodbuja. Med drugim jim reče tudi: »Vaše srce naj se ne vznemirja.« (Janez 14:1, JP) Te njegove besede so bile tedaj še posebej primerne, kajti vsi skupaj so stali pred pretresljivimi dogodki. V tisti noči so namreč njihovega voditelja prijeli, mu sodili in ga obsodili na smrt.
2. Zakaj je bil ta dan tako odločilen in kaj je pomagalo učencem?
2 Na ta dan z vso pravico gledamo kot na najodločilnejši dan v človeški zgodovini, od njega je bila odvisna vsa človekova prihodnost. Z žrtveno smrtjo voditelja Jezusa so se spolnile številne prerokbe in postavljen je bil temelj večnega življenja za vse tiste, ki bi verovali v Jezusa. (Izaija 53:5–7; Janez 3:16) Toda apostoli so bili zaradi pretresljivih dogodkov v strahu, zaprepadeni in vsi iz sebe. Peter je Jezusa takrat celo zatajil. (Matej 26:69–75) Ko pa so zvesti apostoli prejeli obljubljenega pomočnika, svetega duha, so se ojunačili in pomirili. (Janez 14:16, 17) Ko sta tako Peter in Janez na svoji koži skusila preganjanje in so ju zaprli, sta prosila Boga za pomoč, da bi oznanjala besedo »brez strahu«. Bog je njuno prošnjo uslišal. (Apostolska dela 4:1–3, 29–31)
3. Zakaj so ljudje danes v tako velikih težavah?
3 Svet, v katerem živimo, je v velikih težavah. Staremu sestavu stvari se nadvse naglo približuje konec. (2. Timoteju 3:1–5) Družinsko življenje in moralna načela so v krizi, vznemirljivo so se razširile nenavadne bolezni, politika ni prav nič stabilna, nezaposlenih je zmeraj več, tudi lačnih in prestrašenih zaradi terorizma in zaradi groženj z jedrskim orožjem je zmeraj več; na milijone ljudi je od vseh teh stvari neposredno prizadetih ali pa vsaj vznemirjenih. Marsikatero srce je tudi v zmeraj večji grozi pred jutrišnjim dnem. Že Jezus je napovedal, da bo stiska med narodi, da bodo ljudje »omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet«. (Luka 21:25, 26)
4. Zaradi česa vsega lahko kristjane doleti stres?
4 Tudi na kristjane te moreče stvari močno vplivajo. Morda so žrtve verskih predsodkov ali pa jim nasprotujejo sorodniki, sosedje, sodelavci, sošolci in celo oblast. (Matej 24:9) Kako naj bomo v teh hudih časih mirni in se ne vznemirjamo? Kako naj ohranimo notranji mir, ko pa je iz dneva v dan huje? Kako naj z zaupanjem gledamo v prihodnost? Kaj nam bo pomagalo premagati zaskrbljenost, ki je danes vsepričujoča? Zdaj smo v času, ko velja Jezusova spodbuda iz Janezovega evangelija 14:1, zato si jo oglejmo malo podrobneje.
Kako lahko premagamo zaskrbljenost
5. Kakšne spodbude nam ponuja Sveto pismo?
5 Ko je Jezus svoje učence ljubeznivo spodbudil, ‚naj se njihovo srce nič ne vznemirja‘, je še dodal: »Verujte v Boga in vame verujte.« Takih spodbud je v Svetem pismu še veliko: »Preloži na Jehovo svojo skrb, on te bo podpiral.« »Zvrni na Jehovo žitja svojega pot in upaj vanj; on vse prav stori.« (Psalm 55:22, EI; 37:5) Pavel je v Pismu Filipljanom zapisal tole odločilno spodbudo: »Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In Božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli.« (Filipljanom 4:6, 7)
6., 7. a) Katera je ena od možnosti, da zmanjšamo stres? b) Kako lahko skrbimo za tesno vez z Jehovo?
6 Strah in zaskrbljenost zaradi težav in velike odgovornosti znata včasih vplivati na naše zdravje in na duha. Toda v knjigi Don’t Panic (Brez panike) strokovnjak na področju medicine piše: »Če se človek o svojih težavah lahko pogovori z nekom, ki ga spoštuje, ... to močno zmanjša možnost za stres.« Če to velja za pogovor med ljudmi, koliko večje pomoči se potemtakem lahko nadejamo od pogovora z Bogom. Kajti koga lahko bolj spoštujemo kot Jehovo?
7 Zato je danes za kristjana tako pomemben tesen in oseben odnos z Bogom. Zreli Jehovini služabniki to dobro vedo in se zato skrbno ogibajo druženja s posvetnimi ljudmi pa tudi razvedrila, ki bi oslabilo ta odnos. (1. Korinčanom 15:33) Vedo, tudi, kako pomembno je moliti k Jehovi ne le enkrat ali dvakrat na dan, ampak pogosto. Mladi ali novi kristjani morajo še posebej skrbeti za to tesno vez z Jehovo in sicer z rednim preučevanjem njegove Besede in premišljevanjem o njej, druženjem s kristjani in sodelovanjem v službi. Za vse pa velja: »Približajte se Bogu in približa se vam.« (Jakob 4:8)
Jezusov nasvet
8., 9. Kateri pozitivni nasvet nani lahko pomaga v gospodarskih težavah?
8 V mnogih deželah povzročata nezaposlenost in gospodarska kriza veliko skrbi. Za ta del je Jezus dal nadvse uporaben nasvet: »Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli in kaj pili, ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?« (Matej 6:25, JP) Res. Življenje in telo – ali človek je vreden mnogo več kot hrana in obleka. Božji služabniki so lahko prepričani, da jim bo Bog pomagal in jim dal najnujnejšega za življenje. Jezus je povedal tale primer: »Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi veliko več vredni od njih?« (Matej 6:26) Ni mogoče, da bi Bog skrbel za pernate živali, zanemaril pa bi ljudi, svoje služabnike, ki so mu nadvse dragoceni in ki je Kristus zanje celo umrl.
9 Jezus je to primero še okrepil, ko je omenil lilije na polju, ki da se ne trudijo in ne predejo, pa se še »Salomon v vsej slavi svoji ni oblekel kakor teh ena«. In Salomonovo kraljestvo je slovelo po svojem blišču. Jezus je potem pridal tole tolažilno vprašanje: »Če pa travo na polju ... Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas?« (Matej 6:28–32; Visoka pesem 3:9, 10)
10. a) Komu so namenjene Jezusove tolažilne besede? b) Kaj jo svetoval za prihodnost?
10 Toda Jezus potem pove, da vse to velja samo za tiste, ki iščejo »najprej kraljestvo Božje in njegove pravičnosti«. In po vsem svetu najdemo prave kristjane, ki vedo, kaj Božje kraljestvo v resnici je, in ki ga imajo v svojem življenju na prvem mestu. Tem ljudem je Jezus svetoval: »Ne skrbite torej za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.« (Matej 6:33, 34) Ali drugače: Spoprimimo se z vsakim problemom sproti in nikar po nepotrebnem ne skrbimo že vnaprej.
11., 12. Kako so nekateri kristjani v odgovorih na svoje molitve doživeli pomoč?
11 Toda ljudje smo povečini takšni, da smo v skrbeh zaradi prihodnosti, še posebej, če nam ne kaže prav dobro. Seveda pa se kristjani lahko in bi se morali v veri obrniti k Jehovi. Tako kot se je na primer Elena, ki ji je mož hudo zbolel in celo leto ni mogel delati. Skrbeti je morala za dva majhna otroka in še za ostarelega očeta, tako da se sama sploh ni mogla zaposliti za poln delovni čas. Oba z možem sta prosila Jehovo za pomoč. Nekega jutra, ne dolgo za tem, sta pod hišnimi vrati našla ovojnico. V njej je bila večja vsota denarja – toliko, da sta imela dovolj za sproti, dokler ni mož spet lahko šel na delo. Za to pomoč v stiski sta bila nadvse hvaležna. V Svetem pismu kajpak nikjer ne piše, da se bodo takšne stvari dogajale vsakemu kristjanu v stiski, toda prepričani smo lahko, da Jehova sliši naše prošnje in da nam pomaga na različne načine.
12 Neka krščanska vdova z juga Afrike je iskala delo, da bi preživela sebe in svoja dva otroka. Toda nadvse si je želela takšnega dela, ki bi ga opravljala le v polovičnem delovnem času, da bi bila tako več s svojima otrokoma. Našla ga sicer je, toda kmalu ga je tudi izgubila, kajti njen nadrejeni se je odločil, da rabi tajnico za poln delovni čas. Ko je bila ta sestra spet brez dela, je od srca prosila Jehovo za pomoč. Po treh tednih jo je poklical prejšnji delodajalec in ji spet ponudil zaposlitev v polovičnem delovnem času. Kako srečna je bila potem! Začutila je, da je Jehova odgovoril na njene prošnje.
Prosimo Jehovo
13. a) Kaj pomeni beseda »prošnja«? b) Kakšne svetopisemske zglede za prošnjo imamo?
13 Bodimo pozorni na to, da je Pavel najprej svetoval, naj ‚nikar ne bodimo v skrbeh‘, potem pa je dodal: »... ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo.« (Filipljanom 4:6, EI) Zakaj »v prošnji«? Beseda pomeni »iskreno rotenje« ali »rotečo molitev«. Vsebuje pa tudi goreče rotenje Boga, kot kadar smo v veliki nevarnosti ali stiski. Ko je bil Pavel zaprt, je sokristjanom naročil, naj prosijo zanj, da bi lahko brez strahu ‚oznanjal evangelij, za katerega je opravljal poslanstvo v verigah‘. (Efežanom 6:18–20) Rimski stotnik Kornelij je tudi »vedno molil k Bogu«. Kako vznemirjen je moral biti, ko mu je angel oznanil: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate.« (JP) In kakšna velika prednost je bila, da je bil eden prvih poganov, ki je prejel blagoslov svetega duha! (Apostolska dela 10:1–4, 24, 44–48)
14. Kako naj vemo, ali je treba Jehovo prositi samo enkrat?
14 Treba je tudi vedeti, da Jehovo običajno ne prosimo samo enkrat. Jezus je v svoji znameniti pridigi na gori učil takole: »Prosite in dalo se vam bo; iščite in našli boste; trkajte in odprlo se vam bo.« (Matej 7:7) V prvotnem grškem besedilu so bili vsi trije glagoli ravno tako kot v našem prevodu nedovršni: prosite in ne poprosite, iščite in ne poiščite, trkajte in ne potrkajte!
15. a) Zakaj je bil Nehemija žalosten, ko je točil Artakserksu vino? b) Kako je Nehemija naredil mnogo več, kot le na kratko molil k Bogu?
15 Ko je bil Nehemija točaj pri perzijskem kralju Artakserksu, ga je ta nekoč vprašal, zakaj je tako žalosten. Nehemija je odvrnil, da zato, ker je zvedel, v kakšnih ruševinah je Jeruzalem. Kralj ga je potem vprašal: »Kaj torej prosiš?« V tem je Nehemija najbrž na kratko in sam pri sebi poprosil Jehovo za pomoč. Kralju pa je rekel, naj jih pusti domov, da bodo pozidali Jeruzalem. In kralj mu je ugodil. (Nehemija 2:1–6) Toda pred tem odločilnim razgovorom s kraljem je Nehemija neprestano prosil Jehovo, naj jim pomaga. (Nehemija 1:4–11) Ali najdeš v tem pouk tudi zase?
Jehova odgovarja
16. a) Kakšno posebno prednost je imel Abraham? b) Kakšno veličastno pomoč imamo mi, ki jo Bog uporablja v odgovorih na naše molitve?
16 Abraham je nekoč imel priložnost, da se je prek angelov pogovarjal z Jehovo. (1. Mojzesova 22:11–18; 18:1–33) To se danes sicer ne dogaja, pač pa imamo mi pomoč, kakršne Abraham še ni imel. Sem spada najprej celotno Sveto pismo – neizčrpen vir nasvetov in tolažbe. (Psalm 119:105; Rimljanom 15:4) Velikokrat nam Sveto pismo svetuje in nas spodbuja, ko to najbolj potrebujemo, Jehova pa nam pomaga spomniti se na posamezne dele te knjige. Marsikdaj si pri tem lahko pomagamo s konkordanco ali s kakšno drugo svetopisemsko literaturo, ki nam jo je Bog dal po svoji organizaciji. Neprecenljivo je tudi natančno in podrobno kazalo vse te literature, s katerim lažje najdemo, kar iščemo.
17. Na katere druge načine bo Jehova še odgovoril na naše molitve; kako lahko pomaga ljubezniv in sočuten kristjan?
17 Če nas muči kakšna težava, če smo žalostni in malodušni, lahko dobimo odgovore na svoje molitve tudi na druge načine. Govor na skupščinskem ali kakšnem večjem shodu Jehovinih prič zna biti ravno pravo »zdravilo«. Včasih bo zaleglo že kramljanje s kakšnim kristjanom. Velikokrat nam lahko svetujejo ali nas spodbudijo tudi starešine v skupščini. Nemalokrat se počutimo dosti bolje že samo, če odpremo svoje srce zrelemu, prijaznemu in sočutnemu kristjanu, ki zna poslušati. To je še posebej res takrat, če vam ta zna pomagati, da o vsem premislimo na osnovi Svetega pisma. Takšni pogovori nam z duše in srca lahko odvzamejo veliko breme. (Pregovori 12:25; 1. Tesaloničanom 5:14)
18. Katere posebne dejavnosti lahko kristjanu pomagajo premagati obdobja potrtosti in kako je to pomagalo mladi pionirki?
18 Ljudje smo v teh »hudih časih« potrti na najrazličnejše načine. (2. Timoteju 3:1) Tudi razlogi, zaradi katerih ljudi popadata obup in malodušje, so različni. Kristjani pri tem nismo izvzeti in vse skupaj zna biti silno neprijetno. Veliko pa jih je že odkrilo, kako oznanjevanje dobre vesti pomaga, da se človek otrese obdobij potrtosti. Ali si ti to že poskusil? Ko se ti zdi, da si že čisto na tleh, poskusi sodelovati v eni od krščanskih dejavnosti. Ko boš z drugimi govoril o Božjem kraljestvu, se ti bo zgodilo, da boš svoje negativne misli zamenjal s pozitivnimi. Ko boš govoril o Jehovi in uporabljal njegovo Besedo, boš radosten – to pa je sad duha – in počutil se boš čisto drugače. (Galačanom 5:22) Neka mlada pionirka je povedala, da je ob nenehnem delu za kraljestvo spoznala, »kako majhne in kako začasne so njene težave v primerjavi s težavami drugih ljudi«.
19. Kako je neki kristjan slabega zdravja premagal negativne misli?
19 Včasih je za potrtost krivo slabo telesno počutje, zabeljeno s skrbmi in težavami. Tak človek se potem zbuja sredi noči ves izmučen, kot se je to dogajalo kristjanu srednjih let, ki ga je mučilo šibko zdravje. Toda ugotovil je, da pomaga, če od srca moli. Kadarkoli se je zbudil ves potrt, je mirno molil k Jehovi. Kmalu mu je odleglo. Odkril je tudi, da ga pomirja, če na pamet ponavlja tolažilne odlomke iz Svetega pisma, na primer 23. psalm. Jehovin duh je zmeraj v odgovor na molitve ali po Božji besedi poskrbel, da se je potrtost umaknila. Kasneje je mož lahko o svojih težavah razmišljal uravnoteženo in pomirjeno, našel je pot iz njih in se pred spopadom z njimi počutil močnega.
20. Zakaj se včasih zdi, da odgovora na molitev ni in ni?
20 Ta primer nam kaže, kako dobimo odgovor na svojo molitev. Včasih pa se zdi, da rešitev ne pride takoj. Kako to? Morda mora prej preteči nekaj časa, ki ga je določil Bog. Včasih je videti, da Bog čaka, da se pokaže vsa globina prosilčevega gorja, vsa moč njegove želje in pristnost njegove vdanosti. To se je dogajalo enemu od psalmistov! (Psalm 88:13, 14; glej tudi 2. Korinčanom 12:7–10.)
21. Zakaj je tako velika prednost pripadati Jehovinim pričam in kako lahko pokažemo, da to cenimo?
21 Če se o čemerkoli pogovarjamo z Bogom v molitvi, si s tem krepimo vero in si pomagamo iz potrtosti v upanje. Kakšno olajšanje je, če vemo, da nas Bog sliši in se nam odziva! Že Pavel je pisal skupščini v Filipih, da bi morali moliti in prositi »z zahvalami«. (Filipljanom 4:6) Res, vsak dan bi morali v hvaležnosti odpreti srce pred Jehovo in ‚mu biti v vsem hvaležni‘. (1. Tesaloničanom 5:18) Tako bomo ustvarili z Bogom tesno in prijetno vez in si pridobili mir. V naslednjem članku bomo videli, kako je to za Jehovine služabnike v težkem in nevarnem času pomembno.
Kako bi odgovorili?
◻ Zaradi česa vsega se kristjani znajdejo v stiski?
◻ Kaj nam pomaga, da premagamo zaskrbljenost?
◻ Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog kristjanom dal, kar je v življenju najnujnejše?
◻ Kaj vse pomeni beseda »prošnja« in kako iz starodavnih zgledov vidimo, da Jehova pomaga?
◻ Na katere različne načine Jehova odgovarja na naše molitve?