Prvo pismo Korinčanom

15 Spominjam vas, bratje, na dobro novico, ki sem vam jo oznanil,+ ki ste jo sprejeli in ki jo tudi trdno zastopate. 2 Če se še naprej trdno oklepate vere v dobro novico, ki sem vam jo oznanil, se s tem rešujete, če pa ne, ste zaman začeli verovati.

3 Med najpomembnejšimi rečmi, ki sem jih spoznal in sem o njih poučil tudi vas, je bilo to, da je Kristus umrl za naše grehe, kot piše v Svetih spisih,+ 4 da je bil pokopan,+ da je bil tretji dan+ obujen,+ kot piše v Svetih spisih,+ 5 in da se je prikazal Kefu*+ in nato še 12 apostolom.+ 6 Zatem se je prikazal več kot 500 bratom naenkrat,+ ki večinoma še živijo, nekateri pa so že pozaspali v smrt. 7 Potem se je prikazal Jakobu+ in nato še vsem apostolom.+ 8 Nazadnje se je kakor kakemu nedonošenčku prikazal tudi meni.+

9 Sem namreč najmanj pomemben med apostoli in sploh nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo občino.+ 10 Toda zaradi Božje nezaslužene dobrote sem to, kar sem. In Bog mi te dobrote ni izkazal zaman, saj sem se trudil bolj kot vsi drugi. Vendar tega nisem delal z lastno močjo, ampak z močjo, ki sem jo dobil po Božji nezasluženi dobroti. 11 O tem torej oznanjujemo, bodisi jaz ali oni, in tako ste vi v to začeli verovati.

12 Če pa oznanjamo, da je bil Kristus obujen od mrtvih,+ kako potem nekateri med vami pravijo, da vstajenja mrtvih ni? 13 Če namreč vstajenja mrtvih ni, tudi Kristus ni bil obujen. 14 Če pa Kristus ni bil obujen, je naše oznanjevanje gotovo zaman in prav tako vaša vera. 15 In če vstajenja mrtvih ni in Bog ni obudil Kristusa, se s tem, ko govorimo, da ga je obudil,+ izkažemo za krive Božje priče,+ ker pričamo proti Bogu. 16 Če namreč mrtvi ne bodo obujeni, potem tudi Kristus ni bil obujen. 17 Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera nekoristna – še vedno niste osvobojeni svojih grehov.+ 18 Pa tudi tisti, ki so kot Kristusovi učenci pozaspali v smrt, so za vedno izgubljeni.+ 19 Če je Kristus vir našega upanja samo za to življenje, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.

20 Vendar dejstvo je, da je bil Kristus obujen od mrtvih. Bil je prvi, ki je bil obujen* od tistih, ki so pozaspali v smrt.+ 21 Kakor je smrt prišla po enem človeku,+ tako bo tudi vstajenje prišlo po enem človeku.+ 22 Kakor zaradi Adama vsi umirajo,+ tako bodo tudi zaradi Kristusa vsi oživeli.+ 23 Toda vsak bo obujen po naslednjem vrstnem redu: prvi Kristus,+ potem, med njegovo navzočnostjo, pa še tisti, ki mu pripadajo.+ 24 Na koncu, ko bo uničil vse vladavine, vse oblasti in vse, ki imajo moč,+ bo Kraljestvo izročil svojemu Bogu in Očetu. 25 On namreč mora kraljevati, dokler Bog ne bo vseh sovražnikov položil pod njegove noge.+ 26 Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.+ 27 Bog je namreč »vse podredil pod njegove noge«.+ Toda iz besed »vse podredil«+ je jasno, da je pri tem izvzet tisti, ki je Sinu vse podredil.+ 28 Ko pa bo Sinu vse podrejeno, se bo tudi Sin sam podredil tistemu, ki mu je vse podredil,+ namreč Bogu, da bi bil Bog vsakemu vse.+

29 Na kaj lahko sicer upajo tisti, ki se dajejo krstiti, zato da bi umrli?+ Če vstajenja mrtvih ni, zakaj se potem dajejo krstiti, da bi umrli? 30 Zakaj se tudi mi ves čas izpostavljamo nevarnosti?+ 31 Vsak dan zrem smrti v oči. To je resnica, bratje, enako kot je resnica to, da ste mi vi, učenci našega Gospoda Kristusa Jezusa, v veliko veselje. 32 Kaj mi koristi, če sem se v Efezu boril z zvermi+ tako kot drugi*? Če vstajenja mrtvih ni, potem »jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli«.+ 33 Ne dajte se zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade*.+ 34 Spametujte se in ravnajte pravično ter se ne vdajajte grehu. Nekateri od vas namreč nimajo pravega spoznanja o Bogu. To vam govorim zato, da bi vas bilo sram.

35 Kljub temu bo kdo vprašal: »Kako naj bi bili mrtvi obujeni? S kakšnim telesom bodo obujeni?«+ 36 Kako neumno! Ali ne veš, da mora to, kar poseješ, najprej umreti, da bi potem lahko zraslo*? 37 Ko seješ, ne seješ že razvite rastline*, ampak golo zrno, na primer pšenično ali katero drugo. 38 Bog pa povzroči, da seme zraste, kakor sam hoče, in vsakemu semenu da svoje telo. 39 Niso vsa telesa* enaka: eno telo je človeško, drugo je telo živine, drugo je ptičje telo in spet drugo ribje. 40 Poleg tega obstajajo nebeška telesa+ in zemeljska telesa,+ toda slava nebeških teles je drugačna od slave zemeljskih teles. 41 Sonce ima svojo slavo, luna ima svojo slavo+ in zvezde imajo svojo slavo. Pravzaprav se tudi zvezde med seboj razlikujejo v slavi.

42 Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Pokoplje* se trohljivo telo, vstane netrohljivo.+ 43 Pokoplje se v sramoti, vstane v slavi.+ Pokoplje se v šibkosti, vstane v moči.+ 44 Pokoplje se fizično telo, vstane duhovno telo. Če obstaja fizično telo, obstaja tudi duhovno telo. 45 Tako tudi piše v Svetih spisih: »Prvi človek, Adam, je postal živo bitje*.«+ Zadnji Adam pa je postal duh, ki daje življenje.+ 46 Ni bilo najprej duhovno telo, ampak fizično, šele potem je prišlo duhovno. 47 Prvi človek je zemeljski in je narejen iz prahu,+ drugi človek pa je iz nebes.+ 48 Kakršen je bil tisti, ki je bil narejen iz prahu, takšni so tudi drugi, ki so narejeni iz prahu, in kakršen je tisti, ki je prišel iz nebes, takšni so tudi drugi, ki so v nebesih.+ 49 In tako kot smo podobni tistemu, ki je bil narejen iz prahu,+ bomo podobni tudi tistemu, ki je prišel iz nebes.+

50 Povem pa vam, bratje, da telo in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, niti ne more trohljivo telo podedovati netrohljivega življenja. 51 Glejte, govorim vam sveto skrivnost: Vsi ne bomo spali smrtnega spanca, toda vsi se bomo spremenili,+ 52 v trenutku, kot bi trenil z očmi, ob zadnji trobenti. Ko bo namreč trobenta zatrobila,+ bodo mrtvi obujeni netrohljivi in mi se bomo spremenili. 53 To, kar je trohljivo, mora postati netrohljivo+ in to, kar je umrljivo, mora postati neumrljivo.+ 54 Ko pa bo to, kar je trohljivo, postalo netrohljivo in ko bo to, kar je umrljivo, postalo neumrljivo, se bo izpolnilo to, kar piše v Svetih spisih: »Smrt je za vedno odstranjena*.«+ 55 »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?«+ 56 Želo, ki povzroča smrt, je greh,+ grehu pa daje moč Zakonik*.+ 57 Toda Bogu naj gre hvala, ker nam po našem Gospodu Jezusu Kristusu pomaga premagovati smrt!+

58 Zato, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni,+ nepremakljivi, vedno zelo zaposleni+ v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v tem delu ni zaman.+