Daniel

9 Bilo je prvo leto kraljevanja Áhasverjevega sina Darêja,+ ki je bil iz rodu Medijcev in je bil postavljen za kralja nad kaldejskim kraljestvom.+ 2 Torej v tem prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, iz knjig* razumel, da bo glede na Jehovovo besedo, ki jo je dobil prerok Jeremija, Jeruzalem ostal opustošen+ 70 let.+ 3 Zato sem se obrnil k pravemu Bogu Jehovu po pomoč in ga v molitvi goreče prosil ter se postil+ v raševini* in pepelu. 4 Molil sem k svojemu Bogu Jehovu in mu priznal:

»O Jehova, pravi Bog, ti si mogočni in veličastni Bog,* ti ravnaš skladno s svojo zavezo in vdano ljubiš+ tiste, ki te ljubijo in izpolnjujejo tvoje zapovedi.+ 5 Mi pa smo grešili, ravnali smo krivično in hudobno ter se ti upirali.+ Nismo ubogali tvojih zapovedi in nismo upoštevali tvojih razsodb. 6 Nismo poslušali prerokov, tvojih služabnikov,+ ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, poglavarjem, praočetom in vsemu ljudstvu naše dežele. 7 Ti, o Jehova, si pravičen, mi pa smo si nakopali sramoto,* ki nas spremlja vse do danes. Sramota počiva nad Judovci, prebivalci Jeruzalema in nad vsemi drugimi Izraelci, ki si jih zaradi njihove nezvestobe razkropil po bližnjih in daljnih deželah.+

8 O Jehova, spremlja nas sramota* – nas, naše kralje, poglavarje in praočete – ker smo grešili proti tebi. 9 Ti, Jehova, naš Bog, si usmiljen in odpuščaš,+ mi pa smo se ti uprli.+ 10 Nismo te ubogali, o naš Bog Jehova, saj se nismo ravnali po tvojih zakonih, ki si nam jih dajal po svojih služabnikih prerokih.+ 11 Ves izraelski narod je prekršil tvoj Zakonik*, bil ti je neposlušen in se tako odvrnil od tebe. Grešili smo proti tebi, zato si na nas izlil prekletstvo, ki je podkrepljeno s prisego in zapisano v Zakoniku Mojzesa, služabnika pravega Boga.+ 12 Izpolnil si svoje besede, ki si jih govoril proti nam+ in našim vladarjem*, s tem da si nad nas poslal veliko nesrečo. Takšna nesreča, kakršna se je zgodila v Jeruzalemu, se do takrat na zemlji še ni zgodila.+ 13 Vsa ta nesreča je prišla nad nas,+ točno tako kot piše v Mojzesovem Zakoniku*. Kljub temu si nismo prizadevali pridobiti tvoje naklonjenosti*, o Jehova, naš Bog, saj nismo nehali grešiti+ in se nismo menili za tvojo resnico.

14 Ti, Jehova, si vse to budno opazoval in na koncu poslal nad nas nesrečo. Ti, Jehova, naš Bog, si namreč pravičen v vsem, kar delaš, mi pa te kljub temu nismo ubogali.+

15 O Jehova, naš Bog, ti, ki si z veliko močjo popeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele+ in si si naredil ime, po katerem si poznan še danes+ – grešili smo in ravnali hudobno. 16 O Jehova, tebe, ki si vedno ravnal pravično,+ prosim, da se nehaš tako hudo jeziti na svoje mesto Jeruzalem, na svojo sveto goro. Jeruzalem in tvoje ljudstvo sta namreč zaradi naših grehov in zaradi grehov naših praočetov v posmeh vsem okoli nas.+ 17 Zdaj torej, naš Bog, prisluhni molitvi in rotenju, ki ti jo izrekam jaz, tvoj služabnik, in ukrepaj v korist svojega opustošenega svetišča.+ O Jehova, stori to zaradi sebe. 18 Skloni se,* o moj Bog, in nam prisluhni. Odpri svoje oči in poglej, kako opustošeno je naše mesto, ki se imenuje po tebi. Rotimo te, pa ne zato, ker bi mi ravnali pravično, ampak zaradi tvojega velikega usmiljenja.+ 19 O Jehova, prisluhni nam! O Jehova, odpusti nam!+ O Jehova, bodi pozoren in ukrepaj! Ne odlašaj, o moj Bog, zaradi sebe ne odlašaj! Tvoje mesto in tvoje ljudstvo namreč nosita tvoje ime.«+

20 Ko sem še govoril, molil in priznaval svoje grehe in grehe svojega ljudstva, Izraelcev, ter goreče prosil svojega Boga Jehova glede njegove svete gore,+ 21 ko sem torej še izgovarjal molitev, je k meni v človeški podobi prišel Gabriel,+ ki sem ga nekoliko prej že videl v videnju.+ Prišel je ob večerni daritvi, ko sem bil ves izmučen. 22 Pomagal mi je razumeti, kaj se bo zgodilo. Rekel mi je:

»O Daniel, prišel sem, da bi ti pomagal pridobiti si boljši uvid in razumeti, kaj se bo zgodilo. 23 Ko si začel moliti, sem dobil sporočilo od Boga. Zelo si mu dragocen,* zato sem zdaj prišel k tebi, da ti to sporočilo oznanim.+ Skrbno razmisli o tem, kar ti bom povedal, in se potrudi, da boš videnje razumel.

24 Za tvoje ljudstvo in tvoje sveto mesto+ je določenih 70 tednov*, da se konča upor, odpravi greh,+ odpusti prestopek,+ uvede trajna pravičnost,+ potrdi videnja in prerokbe+ ter da se pomazili Najsvetejše. 25 Vedeti in razumeti moraš, da bo od takrat, ko bo izšla zapoved, da naj se Jeruzalem ponovno zgradi in vrne v prvotno stanje,+ do Mesija*,+ Voditelja,+ preteklo 7 tednov in nato še 62 tednov.+ Jeruzalem bo ponovno zgrajen in vrnjen v prvotno stanje, s trgom in jarkom vred, vendar v času stiske.

26 Po teh 62 tednih bo Mesija usmrčen+ in nič mu ne bo ostalo.+

Vojska voditelja, ki prihaja, bo uničila mesto in sveti kraj.+ Njegov konec* bo prišel kakor poplava. Vse do konca bo vojna. Bog je odločil, da bo prišlo opustošenje.+

27 V korist mnogih bo podaljšal* veljavnost zaveze za en teden, na polovici tega tedna pa bo ukinil žrtev in daritev.+

Na perutih gnusob bo prišel tisti, ki bo povzročil opustošenje.+ In na to, kar je opustošeno, se bo vse do popolnega uničenja izlivalo to, kar je Bog odločil.«