Apostolska dela

16 Pavel je tako prišel v Derbo in nato še v Listro.+ Tam je živel neki učenec z imenom Timotej.+ Njegova mama, ki je bila prav tako učenka, je bila Judinja, njegov oče pa Grk. 2 O Timoteju so bratje v Listri in Ikóniju govorili pohvalno. 3 Pavel je izrazil željo, da bi ga Timotej spremljal na potovanju, zato ga je vzel s seboj. Še prej pa ga je dal obrezati zaradi Judov,+ saj so v tistih krajih vsi vedeli, da je njegov oče Grk. 4 Ko so Pavel in njegova spremljevalca potovali skozi mesta, so tamkajšnjim bratom sporočali, kakšne odredbe so sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu.+ 5 Tako so se občine krepile v veri in število učencev je iz dneva v dan raslo.

6 Nato so potovali skozi Frígijo in Galátijo,+ ker jim je sveti duh prepovedal oznanjati Božjo besedo v provinci Aziji. 7 Ko pa so prišli do Mízije, so skušali iti v Bitínijo,+ toda Jezus jim po duhu tega ni dovolil. 8 Zato so nadaljevali pot skozi Mízijo in prišli v Troádo. 9 Pavel je ponoči imel videnje. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: »Pridi v Makedonijo* in nam pomagaj.« 10 Takoj po tem videnju smo se odpravili v Makedonijo, saj smo sklepali, da nas Bog pošilja, naj dobro novico oznanimo tudi tam.

11 Zato smo z ladjo odšli iz Troáde in pripluli naravnost na Samotráko, naslednjega dne pa v Neápolo. 12 Od tam smo šli v rimsko kolonijo Filipi,+ ki je najpomembnejše mesto enega od makedonskih okrožij. V tem mestu smo ostali nekaj dni. 13 Na šábat* smo odšli ven iz mesta k reki, ker smo predvidevali, da je tam kraj molitve. Usedli smo se in začeli oznanjevati zbranim ženskam. 14 Med ženskami, ki so nas poslušale, je bila tudi Lidija iz mesta Tiatíra,+ ki je prodajala vijoličasto blago*. Bila je verna ženska in Jehova* je na široko odprl njeno srce, da je sprejela to, kar je Pavel govoril. 15 Ko pa so se ona in vsi v njeni hiši dali krstiti,+ nas je vztrajno prosila: »Če mislite, da sem zvesta Jehovu*, pridite v mojo hišo in bodite moji gostje.« Prav primorala nas je, da smo šli k njej domov.

16 Ko smo nekega dne šli na kraj molitve, smo srečali neko služkinjo, ki je imela v sebi hudobnega duha, to je demona, ki ji je omogočal napovedovanje prihodnosti.+ Svojim gospodarjem je z vedeževanjem prinašala veliko dobička. 17 Hodila je za nami in vpila: »Ti ljudje so sužnji Najvišjega Boga!+ Oznanjajo vam pot do rešitve!« 18 To je delala dan za dnem. Potem pa je bilo Pavlu tega dovolj. Obrnil se je k njej in duhu rekel: »V imenu Jezusa Kristusa ti ukazujem, da pojdi iz nje.« Še tisti trenutek jo je duh zapustil.+

19 Ko so njeni gospodarji videli, da ne morejo več upati na dobiček,+ so prijeli Pavla in Sila in ju odvlekli na trg pred voditelje.+ 20 Pred državnimi uradniki* so ju obtožili: »Ta človeka vnašata velik nemir v naše mesto.+ Sta Juda 21 in širita običaje, ki jih ne smemo niti sprejeti niti se po njih ravnati, saj smo rimski državljani.« 22 Takrat se je množica spravila na njiju, državni uradniki* pa so ukazali, naj z njiju strgajo oblačila in ju prešibajo.+ 23 Potem ko so jima naložili veliko udarcev, so ju vrgli v ječo in ječarju ukazali, naj ju dobro straži.+ 24 Zaradi tega ukaza ju je ječar zaprl v celico, ki je bila globoko v notranjosti ječe, in jima noge dal v klado.

25 Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in hvalila Boga s pesmijo,+ drugi jetniki pa so ju poslušali. 26 Nenadoma je nastal velik potres, tako da so se zamajali temelji ječe. Vsa vrata so se v trenutku odprla in vsem jetnikom so se verige odpele in klade odprle.+ 27 Ko se je ječar zbudil in videl, da so vrata ječe odprta, je potegnil meč in si je že hotel vzeti življenje, saj je mislil, da so jetniki pobegnili.+ 28 Toda Pavel je glasno zaklical: »Ne delaj tega! Vsi smo še tukaj!« 29 Ječar je zahteval svetilke, pohitel noter in pred Pavlom in Silom trepetaje padel na kolena. 30 Zatem ju je odpeljal ven in rekel: »Gospoda, kaj moram narediti, da bom rešen?« 31 Odgovorila sta mu: »Verovati moraš v Gospoda Jezusa, pa boste rešeni ti in vsi v tvoji hiši.«+ 32 Nato sta njemu in vsem v njegovi hiši oznanila Jehovovo* besedo. 33 Ječar ju je še sredi noči odpeljal s seboj in jima izpral rane, potem pa so se on in vsi v njegovi hiši takoj dali krstiti.+ 34 Pavla in Sila je pripeljal k sebi domov in ju pogostil. Bil je zelo vesel, da je začel verovati v Boga, in z njim so se veselili tudi vsi v njegovi hiši.

35 Ko se je zdanilo, so državni uradniki* poslali stražnike*, naj sporočijo ječarju: »Izpusti tista dva človeka.« 36 Ječar je o tem obvestil Pavla. Rekel mu je: »Državni uradniki* so mi sporočili, naj vaju izpustim. Zato pridita ven in pojdita v miru.« 37 Toda Pavel jim je rekel: »Rimska državljana sva, pa so naju javno pretepli, in to brez sojenja,+ in nato še vrgli v ječo. In zdaj naju hočejo na skrivaj vreči ven? To pa že ne! Naj kar sami pridejo sem in naju pospremijo ven.« 38 Stražniki* so to sporočili državnim uradnikom*. Ko so uradniki izvedeli, da sta rimska državljana, so se prestrašili.+ 39 Zato so prišli k njima in se jima opravičili. Nato so ju pospremili ven in ju prosili, naj zapustita mesto. 40 Onadva pa sta se iz ječe odpravila k Lidiji domov. Ko sta videla brate, sta jih spodbudila+ in nato odpotovala.