Kaj je krščanstvo posejalo v Afriki

LETA 1867 je prišel v Afriko francoski katoličan Charles Lavigerie. V Alžiriji so ga postavili za novega nadškofa. »Bog je izbral Francijo,« je rekel, »da naredi iz Alžirije zibelko velikega krščanskega naroda.«

Lavigerieve sanje so segale onstran alžirskih meja. Čez puščavo je poslal misijonarje, »da osrednjo ter severno Afriko združijo v krščanskem življenju.«

Medtem so bili na zahodu, jugu ter vzhodu celine protestantski misijonarji že na delu. Kljubovali so mnogim nadlogam, na primer ponavljajočim se napadom malarije z značilnimi simptomi tresavice, znojenja in delirija. Tropske bolezni so jih hitro oslabele in mnogi so umrli kmalu po prihodu. Za njimi so prišli drugi. »Vsakdo, ki potuje po Afriki,« pravi Adlai Stevenson, »je stalno opomnjen na junaštvo misijonarjev. . . . Bojevali so se z rumeno mrzlico, grižo in paraziti. Videl sem nagrobnike, . . . vsa Afrika . . . jih je polna.«

Sadovi misijonarstva

Ko so misijonarji preplavili Afriko, so odkrili, da je večina plemen nepismenih. »Od približno osemsto [afriških] jezikov,« pojasnjuje Ram Desai v svoji knjigi Christianity in Africa as Seen by Africans, »so pred prihodom misijonarjev le štirje poznali pisavo.« Za ostale jezike so sestavili pisavo misijonarji. Potem so sestavili še učbenike ter pričeli ljudi učiti brati. Zato so po vsej Afriki zgradili šole.

Misijonarji so gradili tudi bolnišnice. »Nobeno drugo delovanje se ne more primerjati z njihovimi zapisi o človekoljubnih dejanjih,« priznava Ram Desai. Poleg zdravniške oskrbe so Afričani iskali tudi gmotne dobrine iz Evrope. Nekateri misijonarji so odprli trgovske postojanke. Bili so prepričani, da bodo s tem pritegnili spreobrnjence. Baselski misijon iz Švice je v Gani ustanovil trgovsko družbo. Odkrili so, da tam dobro uspeva kakavovec in danes je Gana po pridelavi kakava tretja na svetu.

Še posebej velja omeniti, da so misijonarji krščanstva prevajali Biblijo. Kljub temu pa razširjanje biblijskega sporočila nosi s seboj nadaljnjo resno odgovornost. Pavel, apostol pravega krščanstva, je to odkril z vprašanji: »Če torej poučuješ druge, kako to, da ne poučiš sam sebe? Kako to, da oznanjaš: ,Ne kradi‘, pa kradeš?« Biblija svari, da morajo tisti, ki učijo o pravem krščanstvu, živeti po odličnih načelih iz Božje besede. (Rimljanom 2:21, 24)

Kaj pa misijoni krščanstva v Afriki? Ali oslavljajo Boga Biblije ali pa izkrivljajo pravi krščanski nauk?